09. O bogastvu

 

 

Vsak človek si želi imeti v življenju uspeh, denar - nekakšno bogastvo... in najbolj verjetno je, da nam je to naša varnost, saj z bogastvom – z denarjem, se je očitno laže upreti nadlogam, ki jih prinaša življenje. Poleg tega menimo, da nam bogastvo povečuje ugled med našimi soljudmi in da z bogastvom postajemo bolj priljubljeni v našem okolju, kot kadar smo znižani na raven cerkvene miške.

Morda bi bilo preveč banalno, če bi trdili, da samo denar drži svet skupaj, da ne razpade. Ampak denar – bogastvo za ves svet, kot tudi za vsakega posameznika, ima značaj ključnega pomena.

Nekateri ljudje trdijo, da denar - bogastvo pokvari ljudi. Ne, to ni res. Denar ni niti dober niti slab, je nevtralen in je odlično orodje v rokah ljudi, ker lahko z njim pomagamo ljudem, ampak jih lahko žal z njim tudi uničimo.

Je zelo nevarno kadaj bogastvo pride v roke človeku, ki nima duhovnih idealov, ker bo on dal svoj um v službo svojega bogastva. Potem želja in potreba po premoženju vse bolj narašča in se napihuje kot nekakšna temna zavesa, ki preprečuje nebeško svetlobo... in vse bolj smo neobčutljivi, neusmiljeni, požrešni, grozni...

Po drugi strani pa vemo, da povsem brez denarja ni dobro, saj bomo breme sebi in družbi.

 

Vse to je v redu – je človeško, ampak resnica je tudi, da vsak od nas bogastvo vidi s svojo resnico - na svoj način.

Vendar pa moramo vedeti, da se naše zadovoljstvo ne povečuje z naraščanjem našega bogastva in da se zadovoljstva ne da kupiti z nikakršnim bogastvom. Ko bomo dosegli določeno raven prihodkov, dodatno povečanje v posesti denarja – bogastva ne vpliva več na kakovost našega življenja. Ampak tega dejstva ne želimo sprejeti in zato se naše zdravo prizadevanje za uspeh sprevrže v pohlep – v potrošniški pohlep in se naš življenski moto ''biti'' spremeni v ''imeti'', ker se naš ego ne more sprijazniti z dejstvom, da imajo drugi ''boljše'' ali ''večje''.

 

Zato, zbudimo se in zapomnimo si: Vsaki naš občutek sprosti v nas nekakšno količino energije. Če so naše misli, besede ali dejanja posledice nezaupljivosti, skrbi ali strahu, bomo doživeli situacije, ki bodo povečale našo nezaupljivost, skrb ali strah. Če bodo naše misli, besede ali dejanja posledica veselja, zaupanja ali zadovoljstva doživeli bomo situacije ki povečujejo naše veselje, zaupanje in naše zadovoljstvo – naše notranje bogastvo.

To pravilo velja za vse naše misli, besede ali dejenja kar pomeni, notranji – duhovni revež vedno vidi da mu nekaj manjka. Bogat z duhovnim bogastvom pa vedno najde nekaj, s čimer je zadovoljen in to ga drži – to je njegova filozofija obstanka.

Ali ni očitno kje in kaj je korenina našega resničnega bogastva?

 

Tudi ljudska izreka nam pove, da ''vsak je sam svoje sreče kovač'' in zapomnimo si tudi to.

V enem delu P. M. Dieckmann-a, Reikega učitelja, se vpraša: ''za kaj bi jaz bil nesrečen ali v pomanjkanju nečesa, ko pa imam toliko bogastva, da se včasih vprašam, Gospod, sem res zaslužil vse to?“ In nadaljuje: ...“in kakšno je to moje bogastvo, poglejte. Moje misli pripadajo meni in prav lahko rečem, da sem bogat z mislimi; moje besede in moji občutki pripadajo tudi meni in spet lahko rečem, sem tudi z njimi bogat; celo moje življenje pripada meni in zakaj ne bi rekel, da sem bogat z življenjem?'' In nadaljujem z mojimi besedami... lahko hodim kamorkoli si želim, umijem roke, noge, obraz, lahko gledam, poslušam in se pogovorim z ljudmi, se lahko smejem ali jočem, z eno besedo povedano lahko naredim, kar hočem, imam čudovite sosede, prijatelje, družino - ženo, otroke, vnuke in vsi so zdravi in... ko berete te vrstice se spomnite da je 75% ljudi tega sveta nepismenih.

Če niste lačni, se spomnite, da v svetu vsake 3 sekunde en človek umre od lakote (www.dw.de/hunger)

Če imate streho nad glavo in posteljo za sebe, hladilnik, z nekaj hrane, obleko in obutev, potem ste bogatejši od 75% ljudi na tem svetu.

Če imate še račun pri banki, nekaj denarja v denarnici, in mogoče drobiž v nekakšni škatlici, potem ste med 8% premožnih ljudi tega sveta.

Če imate morda računalnik, potem pa spadate med 1% bogatih ljudi tega sveta. (www.feliz.de)

 

Že pri branju tega vsakdo lahko občuti, kako se z naštevanjem takšnega bogastva povečuje naše zadovoljstvo, kako nas dela hvaležne in kako naša nesreča postane nekoliko zmanjšana – potisnjena stran od nas. Zapomnite si, nezadovoljni in nesrečni smo samo takrat, ko smo nenehno osredotočeni na to, česa nimamo in kaj vse bi radi imeli, oziroma ko živimo načelo "imeti" ... potem je nezadovoljstvo kazen, ker nismo zadovoljni s tem, kar imamo.

V trenutku, ko se zavemo, kaj vse imamo, bi lahko bili hvaležni, ker samo takrat začne rasti naše zadovoljstvo. Ne samo hvaležni, ker imamo nekaj, ampak hvaležni v smislu, da celotno naše bitje spozna in ovrednoti, da vse, kar nas obdaja - saj vse, kar imamo, ni nič samoumevno.

Lahko si predstavljate, kako veliko je zadovoljstvo bolnika, ko je po dolgi bolezni, spet sam šel na stranišče in naredil svoje potrebe?

Pojdite v dom za starejše, pojdite med tiste, ki se ne morejo premikati in ugotovili boste, da je to vsakdanji pojav. Pojdite med ljudi, ki živijo v težkih razmerah in morda boste tudi vi doživeli, da sreča je že dosežena, ko ni nesreče!

Bolj velika vrednost je, da imamo tisto, česar se z denarjem ne da kupiti, in poskusite ne le z razumom razumeti, ampak globlje razumevati, dojemati – spoznavati s srcem svoje duše oziroma, pokukati v svojo dušo, saj je človek veliko več kot le njegovo materialno telo, je skupnost telesa, duše in duha.

Oglejmo si nekaj naših izkušenj, ki nam prikazujejo dve skrajnosti:

V prvem primeru gre za človeka, za katerega ljudje govorijo, da je revež, kljub temu pa on meni, da je bogat. Vprašajmo se, kje je njegova revščina, če je on ne vidi?

Drugi človek, za katerega ljudje govorijo, da je bogat, pa se počuti kot izjemen revež. Torej, kje je to bogastvo, če ga on ne vidi?

Moramo vedeti, da je zadovoljstvo izjemno subjektiven občutek, to predvsem je izpolnjenost življenja in ta izpolnjenost nastaja skozi tisto kar počnemo in ne skozi tisto kar imamo.

Bolj globlje je zadovoljstvo, ko slišimo, da se o nas lepo govori, kot če dobimo kakšno darilo.

 

Vsi vemo iz lastnih izkušenj, da nam prav naše notranje bogastvo vsakič pomaga, kadarkoli pademo pod težo življenjskih problemov; nam podaja pogum in upanje, ko ga potrebujemo; nam podaja moč in varnost v vsakem trenutku; potrebno zaupanje in nam pomaga, da nikoli ne prenehamo verjeti v moč tega notranjega bogastva... to je tisto - moje bogastvo, tvoje bogastvo ali naše bogastvo, saj je vedno z nami v vseh težkih trenutkih.

In zaradi tega lahko sklepamo, da zadovoljstvo, veselje in sreča nista nekakšno zunanje stanje, ampak notranji občutek – notranje bogastvo, iz katerega se rodi nesebična ljubezen. Poskusite tudi vi opazovati svet okoli sebe in opazili boste, da zadovoljni, veseli in srečni ljudje skrbijo o tem, kaj mislijo, pravijo in delajo, nezadovoljni in nesrečni ljudje pa skrbijo o tem, koliko imajo, kaj vse nimajo, kaj so in kdo so…

 

Vsak od nas lahko na zelo preprost način, bogati svoje notranje bogastvo, če se le odloči, da živi svoje življenje kot nenehni izraz hvaležnosti, ker zadovoljstvo raste iz globoke hvaležnosti, ki jo čutimo pri vseh pozitivnih stanja življenja. Zato je vsakodnevna hvaležnost pot, po kateri k nam prihaja duhovno bogastvo… in nikoli ne pozabite starega izreka: ''bogat ni tisti človek, ki ima veliko, ampak tisti, ki potrebuje malo''.